Poročilo s strokovnega srečanja UNESCO ASP mreže šol in vrtcev Slovenije
1. december 2017
Predstavitve in fotogalerija se nahajajo na vabilu.
UNESCO ASP mreža kot platforma pri uresničevanju izobraževanja za trajnostni razvoj, globalno državljanstvo in globalno učenje
Uvodna informacija
Slovenske UNESCO ASP Pridružene šole so del največje izobraževalne mreže na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1953 in v katero je vključenih približno 10.000 vzgojno-izobraževalnih institucij v 180 državah sveta. Poslanstvo UNESCO ASP vrtcev in šol je v delovanju v duhu kulture miru in nenasilja, strpnosti in sodelovanja, sprejemanja drugačnosti, v poglobljeni skrbi za osebnostni razvoj vsakega posameznika in za ohranitev naravne in kulturne dediščine ter širše našega skupnega doma – planeta Zemlje.
Prednosti UNESCO ASP mreže so v njeni globalnosti, saj je prisotna po vsem svetu in vključuje tako vrtce kot osnovne, srednje in poklicne šole ter pedagoške fakultete. Ker sodelovanje vseh šol temelji na prostovoljnem delu, je hkrati za mrežo značilna močna zavezanost sodelujočih na vseh ravneh.
Poročilo s strokovnega srečanja UNESCO ASP mreže šol in vrtcev Slovenije
Letošnje redno strokovno srečanje koordinatorjev in koordinatoric ter ravnateljev in ravnateljic UNESCO ASP mreže šol in vrtcev Slovenije je potekalo 13. novembra v šolskem centru Grm – Novo mesto pod naslovom Globalno državljanstvo in Agenda 2030. Nove usmeritve za UNESCO ASP Pridružene šole.
UNESCO je v letu 2016 pričel z reformo in revitalizacijo UNESCO ASP mreže, da bi bolje podprl šole v njej in izboljšal možnosti za njihovo medsebojno sodelovanje, izmenjavo dobrih praks in primerov dobre prakse v nacionalne debate in reforme. Reforma mreže se je zaključila z izdajo novih smernic za nacionalne koordinatorje v okviru 39. Generalne konference UNESCO v novembru 2017. Čeprav je bil že poprej glavni cilj delovanja mreže usposobiti otroke in mlade za globalne državljane in glasnike miru, se je z novimi smernicami mreža še posebej zavezala k učinkovitemu izvajanju Agende trajnostnega razvoja, zlasti pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja 4.7 in 4.a ter Izobraževanje 2030. Tako je bil osrednji del srečanja posvečen Agendi 2030 kot novemu izzivu za nacionalne komisije za UNESCO in ciljem trajnostnega razvoja, med njimi še zlasti ciljema 4 in 4.7.
Že od svojih začetkov dalje, mreža podpira učitelje in učence pri njihovem fleksibilnem odzivanju na potrebe, ki se pojavljajo pri izobraževanju glede na trenutne izzive. Zato je mreža pogosto identificirana kot laboratorij za razvijanje in preizkušanje inovativnih pedagoških materialov in participatornih demokratičnih izobraževalnih pristopov.
UNESCO ASP mreža služi kot pomemben okvir pri spodbujanju globalnega državljanstva1, saj šole v UNESCO ASP projektih in prek drugih dejavnosti svoje učence soočajo s kompleksnimi socialnimi, ekonomskimi, kulturnimi in okolijskimi izzivi, ki jih ne moremo reševati ali razumeti lokalno, ampak zahtevajo odziv v globalnem kontekstu. Kot enega bistvenih dejavnikov UNESCO ASP mreža razume ustvarjanje kapacitet za razumevanje. Današnji globalni izzivi namreč zahtevajo ljudi, ki ne le da znajo brati in pisati, ampak globlje razumejo svet.
In kateri so elementi, v okviru katerih UNESCO ASP mreža usmerja šole v smeri trajnostnega razvoja? Med njimi so naslednji: vključitev ključnih lokalnih in globalnih vprašanj v kurikulum; oblikovanje metod poučevanja in učenja na interaktivni način, tako da se spodbuja kritično, analitično razmišljanje, ustvarjalnost, odprtost in samozavest; ustvarjanje celostnega učnega okolja, na primer z "okolju prijaznimi" šolskimi dejavnostmi; povezovanje prizadevanj šole s spoštovanjem človekovih pravic, raznolikosti in trajnostnega razvoja v lokalni skupnosti; in posledično vzgajanje globalno mislečih državljanov. Poleg tega UNESCO in UNESCO ASP mreža spodbujata pristop ti. celotne šole, ki omogoča ravnateljem, učiteljem, učencem in drugemu osebju, da skupaj razvijejo vizijo oz. načrt izvajanja izobraževanja za trajnostni razvoj v celotni ustanovi.
Pripravila:
mag. Barbara Urbanija
podsekretarka, Urad za UNESCO
1 Pojem se nanaša na občutek pripadnosti svetovni skupnosti ter skupni človeški naravi, domnevni člani te skupnosti pa naj bi čutili solidarnost in kolektivno identiteto, na globalni ravni pa globalno odgovornost.