27. januar - Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta

ALI SE HOLOKAVST LAHKO ŠE KDAJ PONOVI?

Auschwitz je bil največje nacistično koncentracijsko taborišče med 2. svetovno vojno. Leži na Poljskem, v bližini Krakova, v poljskem mestu Oswiecim. Taborišče je bilo ustanovljeno leta 1940. Sestavljali so ga trije deli (Auschwitz I., Auschwitz II. Birkenau, Auschwitz III. Monowitz). V taborišču je umrlo 1.300.000 ljudi, največ Judov. Umrlo je tudi okoli 1300 Slovencev. Taborišče je osvobodila Rdeča armada 27. januarja 1945, zato na ta dan obeležujemo dan spomina na holokavst. Beseda prihaja iz grščine - holokuston - in pomeni "žgalno daritev". Z besedo holokavst zaznamujemo usodo Judov med 2. svetovno vojno in predstavlja enega najhujših zločinov proti človeštvu v zgodovini.

V času 2. svetovne vojne so želeli nacisti sistematično uničiti vse Jude, saj je bil eno temeljnih načel nacizma prav antisemitizem (sovraštvo do Judov). Že pred vojno so uvedli protijudovsko zakonodajo, s katero so bile Judom odvzete skoraj vse državljanske pravice, začeli so se tudi številni napadi na njihovo premoženje in sinagoge. Med leti 1933 in 1945 so v Evropi pobili več kot 6 milijonov Judov.

"The one who does not remember history is bound to live through it again." (George Santayana)

To je misel, ki je zapisana na razstavi v Auschwitzu. Ali se res dovolj spominjamo? Tako kot so bile kratene osnovne človekove pravice Judom med 2. svetovno vojno, so tudi danes številnim posameznikom, rasnim skupinam in narodom.

Vabilo šolam, da se v šolskem letu 2021/22 priključite akciji Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, ki jo vodi profesor zgodovine Boris Krabonja – 6 milijonov ladjic za 6 milijonov žrtev holokavsta.

Andreja Lorenci
OŠ Janka Padežnika Maribor

Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta - 27. januar

»Na ta dan, 27. januarja, se spominjamo vseh žrtev temnega obdobja človeške zgodovine. Govorimo o drugi svetovni vojni in holokavstu. Holokavst. Morda veš, kaj pomeni ta beseda? V času druge svetovne vojne so nacisti želeli uničiti vse Jude. Mnoge so odpeljali v koncentracijska taborišča, bili so izolirani v getih - posebnih mestih, obdanih z žičnato ograjo. Dnevno so se soočali z lakoto, mrazom, boleznimi in umiranjem staršev, starih staršev, bratov, sester, sosedov in prijateljev. Na tak način je umrlo več kot 6 milijonov Judov. Si predstavljaš? Za tri Slovenije! In ta množični poboj Judov se imenuje holokavst. Med Judi, ki so umrli, so bili tudi otroci. Milijon in pol otrok! Od otrok, ki so ostali v Evropi, jih je preživelo le nekaj tisoč.

Vsako leto se tako ves svet spomni otrok in ostalih žrtev holokavsta. Ne moremo jih obuditi od mrtvih, vendar pa lahko storimo nekaj zelo pomembnega. O  tem govorimo, se spominjamo in opomnimo, da še enega holokavsta ne bomo dovolili.

Dolžnost vseh nas je, da ohranjamo spomin na žrtve holokavsta. To je pa hkrati tudi zagotovilo za boljši jutri. Da ne bi bilo nikoli pozabljeno, predvsem pa – da se ne bi nikoli in nikjer več ponovilo.« So besede devetošolke, ki je sodelovala pri pripravi učne ure ob dnevu spomina na žrtve holokavsta.

Spomin na žrtve holokavsta obeležujemo z različnimi dogodki in aktivnosti:

• Sodelovanje v projektu sajenja čebulic rumenega krokusa (The Crocus Projekt), ki ga organizira irska nevladna organizacija Holocaust Education TRI, v spomin na 1,5 milijon judovskih otrok in tisoče ostalih otrok, ki so bili  žrtve holokavsta. Primer sodelovanja v projektu:
  
  Učenci 5. razreda so v mesecu oktobru uredili nasad pred šolo in ga pripravili za sajenje čebulic rumenega žafrana. Učenki 8. razreda, sta 5. razredu predstavili zgodbo dečka Tommya in s tem usodo številnih judovskih otrok med drugo svetovno vojno. Skozi zgodbo so učenci spoznali, zakaj bomo posadili čebulice rumenega žafrana, ki so zacveteli v zgodnjih pomladnih mesecih.
  
  
• Sodelovanje v projektu Šoa, spominjamo se, pod okriljem Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor (januar). Projekt nagovarja javnost za trajno pomnjenje in spominjanje na največje zlo 20. stoletja; da ne bi bilo nikoli pozabljeno, predvsem pa – da se ne bi nikoli in nikjer več ponovilo. Primer sodelovanja v projektu:
  
  Priprava tematskih razstav, tematskih učnih ur in predavanj.
  
  
• Priprava proslave in otvoritev gostujočih razstav (27. januar) v sodelovanju s Centrom judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, kjer si lahko razstave tudi izposodite. Seznam razstav: http://www.sinagogamaribor.si/slo/dediscina/razstave-za-izposojo/
  
  
• Akcija Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, ki jo vodi profesor zgodovine Boris Krabonja – 6 milijonov ladjic za 6 milijonov žrtev holokavsta (skozi različne dejavnosti tekom šolskega leta, vse do maja, ko akcija poteka).

Pripravila Gordana Rubelj,
OŠ Pesnica