21. februar - Mednarodni dan maternih jezikov

“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)

21. februar je Unesco leta 1999 razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino.

Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je spodbujanje spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Z njim opozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.

Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo. Družbeno gledano je materi jezik pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti.

Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.

Slovenščina je materni jezik približno 2,5 milijona Slovencev, živečih v Sloveniji in drugod po svetu. Lahko pa ima človek glede na življenjske okoliščine tudi dva materna jezika, prvega in drugega. Na območju Slovenije je slovenščina večinski materni jezik, na narodno mešanih območjih pa pogosto tudi italijanščina in madžarščina, ki sta uradna jezika italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Prav tako imajo druge materne jezike številni priseljenci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav. Jeziki bivših držav Jugoslavije so materni za kar 8 % prebivalstva Slovenije.

Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.

Viri:

Obravnavanje jezika je kompleksna naloga, ki se dotika različnih disciplin, kajti jezik ni samo skupek znakov in ni namenjen samo sporazumevanju. Čeprav meja med različnimi vidiki jezika ni jasno začrtana, pa je vedno pomembno, s katerega vidika obravnavamo jezik. Znanje jezika ni samo akademska vrednost, temveč jezik v najširšem pomenu združuje tudi druge pomene in vrednosti. Žal vemo , da vsi jeziki niso enakovredni; raba nekaterih jezikov presega njihove državne in politične meje, pri tem pa se večata njihov pomen in tudi moč kakor tudi ostali dejavniki , ki vplivajo na spremembe v pomenu in vrednosti znanja enega , dveh ali več jezikov.

Na naši šoli smo obeležili svetovni dan jezikov, v tednu od, 27.9. do 1.10. Dijaki so s pomočjo različni aktivnosti , kot so branje različnih čalankov in debatnih aktivnosti ugotavljali vrednost in pomen znanja jezikov za življenje. Ugotovili so:

znanje jezika je za posameznika prednost, ki mu omogoča zaposlitev, ustrezno delovno mesto in boljši zaslužek;
izbira jezika sporazumevanja vpliva na uspešno delovanje podjetja, ko vstopa na tuji/novi trg;
znanje jezika (in kulture) prispeva k poslovnemu uspehu podjetja.

Še posebej so izpostavili , da je :

Znanje angleškega jezika je za vodstvena delovna mesta obvezno
Znanje manjšinskega jezika, kot je na Štajerskem nemščina , pomembno in tudi zahtevano le na narodno mešanih območji.

Znanje tujih jezikov je potrebno za zmožnost komunikacije med zaposlenimi , kajti jezik lahko predstavlja prednost, lahko pa tudi oviro v poslovnem kot tudi v zasebnem življenju.

Sandra Skribe Kosina,prof.
Koordinatorica UNESCO šole
SREDNJA GRADBENA ŠOLA IN GIMNAZIJA MARIBOR