Pojdi na glavno vsebino

Po poti kulturne in naravne dediščine

Teme: Kulturna dediščina, Trajnostni razvoj
Ključne besede: Cilji trajnostnega razvoja (SDG), Naučiti se živeti skupaj
Nosilec: Osnovna šola Turnišče
Vodja projekta: Brigita Žerdin (brigita.zerdin [afna] guest.arnes.si)
Ciljna skupina: vrtec, OŠ, 1. - 3. razred, OŠ, 4. - 6. razred, OŠ, 7. - 9. razred, srednja šola

Mladi velikokrat premalo cenimo dragocenosti iz preteklosti. Zato je prav, da začnemo spreminjati svoje mišljenje ter prevzemati, ohranjati in širiti to, kar so nam zapustili naši predniki. Vse to nas je prepričalo, da obudimo spomine preteklosti. S tem bomo pripomogli k ohranjanju bogate kulturne in naravne dediščine. Naj bo naše Turnišče kraj z bogato dediščino in obetavno prihodnostjo. Na delavnicah bomo otroke, učence, dijake popeljali skozi svet življenja panonskega človeka, kjer bodo spoznali bogato kulturno in naravno dediščino. Pred začetkom delavnic bomo na šoli priredili kratko kulturno prireditev. Rdeča nit prireditve bo obarvana s točkami kulturne in naravne dediščine občine Turnišče.

Prijava na projekt: V mesecu septembru bodo šole prejele opis projekta, obrazec za prijavo in obrazec za poročilo. Zainteresirane šole se prijavijo preko e-pošte. Prijave bomo zbirali v mesecu septembru in oktobru. Projekt bo potekal čez celo šolsko leto (za šole, ki bodo sodelovale na daljavo). Zaključno poročilo o opravljenem delu bodo morale sodelujoče šole oddati do 15. junija 2025. Sodelujoči mentorji prejmejo potrdilo o sodelovanju. Potrdila bomo izdali najpoznejo do konca avgusta 2025. V mesecu maju bomo v sodelovanju z lokalno skupnostjo izvedli delavnice v živo – enodnevne delavnice. Oblikovali bomo različne delavnice, ki bodo zajemale vsebine kulturne in naravne dediščine.

  • Delavnica : Ogled in predstavitev rastišča Sibirske perunike ter likovna delavnica

Udeleženci projekta si bodo ogledali rastišče Sibirske perunike. Skupina učencev OŠ Turnišče bo goste popeljala po rastišču in jim ga natančno opisala (kdaj in kako smo zavarovali območje – rastišče, kako skrbimo zanj, katere rastline poleg Sibirske perunike najdemo še na rastišču. Ogled bodo popestrili z zanimivostmi iz rastlinskega in živalskega sveta). V nadaljevanju bodo udeleženci likovno ustvarjali ter si izdelali maketo cveta Sibirske perunike.

  • Delavnica: Ogled domačije Štefana Kovača in Ancove galerije

Udeleženci projekta si bodo ogledali domačijo, ki predstavlja tipično panonsko hišo. Tekom ogleda bodo spoznali življenje panonskega človeka. Na delavnici se bodo lahko preizkusili v pripravi pristnih domačih jedi. Poleg kulinarike bodo spoznali še zanimivo obrt – izdelovanje izdelkov iz ličja. Tudi sami se bodo lahko naučili te spretnosti. Udeleženci delavnic bodo spoznali nekatere otroške igre kot so gumitvist, ristanc, zemljokrast, ki jih bodo seveda tudi preizkusili. V neposredni bližini domačije se nahaja Ancova galerija. V njej se nahaja zbirka predmetov, ki jih je pri svojem delu uporabljal kmečki človek (pohištvo, posoda, orodje,...).

  • Delavnica: Ogled Čevljarskega in Kupinarskega muzeja

Udeleženci projekta si bodo ogledali Čevljarski muzej. Spoznali bodo življenje čevljarske družine. V nadaljevanju delavnice si bodo ogledali še muzej Kupinarstva in izvedeli, kdo so bili kupinarji in zakaj so del bogate kulturne dediščine. V tej delavnici bodo udeleženci projekta gledališko ustvarjali. Poskusili bodo zaigrati prizor Kupinarja in gospodinje.

  • Delavnica: Ogled in predstavitev cerkve Marijinega vnebovzetja ter likovna delavnica

Udeleženci projekta si bodo ogledali cerkev Marijinega vnebovzetja in spoznali njeno bogato zgodovino. Likovna delavnica bo namenjena gotskim freskam iz 14. stoletja (Johannes Aquila).

 

Med delavnicami bo odmor za malico (pred delavnicami se malica razdeli na šoli). Po končanih delavnicah se udeleženci projekta zberejo na šoli na kosilu.

Časovna opredelitev projekta: 8. 30 – 13. 00

Šole, ki bodo v projektu sodelovale na daljavo, bodo lahko čez šolsko leto literarno in likovno ustvarjale na vsebino kulturne in naravne dediščine svojega domačega kraja. Nastale izdelke nam pošljejo kadarkoli bodo želeli (od septembra do junija), najpozneje do 15. junija 2025. Opišejo lahko tudi različne dejavnosti, ki jih bodo izvajali v zvezi s kulturno in naravno dediščino svojega kraja. Prispele izdelke bomo objavili na naši spletni strani šole oz. razstavili na panoju za področje Unesco šole.

 

Danes na lep sončen dan sva s sestro skakali gumitvist. 

» Se ga še spomniš? En, dva, tri,...en, dva, tri, eeeen, dvaa, triii, ven. Pa skupka in slonska«. 

Na igrišču sva bili na čudoviti dan sami. Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje videla otroke, ki bi se brezskrbno igrali na tej zelenici med hišami. Včasih smo tu preživeli cele dneve; gumitvist, ravbarji in žandarji, baseball, lovili smo se po lesu, košarka, celo čistilne akcije igrišča smo sami organizirali. Igrišče je bil naš drugi dom in mame so nas komaj priklicale noter za kosilo. Vedno je bilo: Še 5 minut mami. Danes na igrišču iz mojega okna vidim le še najstnike, ki se skrivajo pred svojimi mamami, pa še ti so vedno redkeje zunaj. Kje so vsi otroci? Kje preživljajo svoje popoldneve in vikende? 

Prilepljeni so na stol v svoji sobi, z očmi uprtimi v računalnik cele noči prebedijo ob računalniških igricah. Drugi cele dneve preležijo na kavču ob novih delih ameriških nanizank in se dvignejo le za sprehod do hladilnika in wc-ja. Nedeljske izlete predstavljajo obiski supermarketa, kamor se družno odpravijo cele družine in zmotno mislijo, da tam preživljajo »quality time« s svojimi otroki vmes, ko se kregajo ali bodo kupili navaden čips ali tistega s papriko za nedeljski večer pred televizijo. Družinsko nakupovanje ljudje dejansko uvrščajo med zabavne načine preživljanja prostega časa. 

V tem času me je strah, kako bom vzgojila svoje otroke, da bodo na sončen dan brez pomisleka stekli na igrišče. Da se s svojimi prijatelji ne bodo družili samo virtualno. Da bodo, ko bo zunaj snežilo, komaj čakali na kepanje in sneg. Da bodo počeli tisto, kar jih veseli in za kar so nadarjeni. In kako mi bo to uspelo se sprašujem. Naj doma nimamo televizije, naj se preselimo v odročen konec Slovenije na kakšen hrib, da bomo res v pristnem stiku z naravo? Nimam še recepta. Ampak vem, da moja tamala nikoli ne bo rekla: »Ne morem se iti gumitvista. Grem z mami v ta velik Mercator«.

S projektom želimo uresničiti, da se mladi zavedajo pomena kulturne in naravne dediščine svojega kraja ter, da bodo iskali možnosti za njeno ohranitev in prepoznavnost v svetu. S tem bodo bogatili svojo lokalno skupnost.

 

 

 

 

 

Več informacij najdete na:
http://www.os-turnisce.si/UNESCO

Fotogalerija

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...