Program strokovnega srečanja - 8. in 9. november 2024

6. november 2024

Prenos programa v PDF obliki

Program (PDF)

1. dan: petek, 8. november 2024

Lokacija: Prva Osnovna šola Slovenj Gradec

2. dan: sobota, 9. november 2024

Lokacija: Grmovškov dom, Kope

Predavanja

Dotik umetnosti od rane mladosti do odrasle dobe
Janez Kovačič

Janez Kovačič je akademski slikar, grafik, restavrator, izdelovalec vitražev in pedagog. Že zelo zgodaj je začutil risarski dar in imel prvo razstavo že v osnovni šoli v Logatcu. Po srednji grafični šoli se je vpisal na ljubljansko likovno akademijo, kjer je leta 1968 diplomiral. Zatem je dalj časa živel in delal v ZR Nemčiji. Po vrnitvi domov se je vpisal na študij III. stopnje na ljubljanski Likovni akademiji in ga leta 1975 končal. Strokovno se je usposabljal še v Italiji, Nemčiji in Kanadi. Največ ustvarja v olju, zelo rad pa ima tudi akvarel, ki ga tudi poučuje. Ukvarja se tudi z vitražem in je avtor preko sto štiridesetih vitražnih oken, ki krasijo večinoma sakralne prostore v Italiji, Kanadi in ZDA.

Prvo pedagoško delo je opravljal na šoli s prilagojenim programom Janeza Levca v Ljubljani, zatem pa je dolga leta poučeval na Srednji šoli tiska in papirja. Danes vodi likovne delavnice in predavanja za odrasle po vsej Sloveniji. Z nami bo delil svoje pedagoške izkušnje in pogled na pomen umetnosti v izobraževanju.

Medicinsko humanitarna družinska odprava na Madagaskar
Eva Trpin Fortuna in Gašper Fortuna

Zakonca Eva in Gašper Fortuna (zdravnica, zobozdravnica, specialistka maksilofacialne kirurgije ter zobozdravnik, oralni kirurg) ter njunih šest otrok letos poleti niso odpotovali na Madagaskar na turistično potovanje, ampak  so v medicinsko-šolskem misijonu, ki ga je postavil slovenski misijonar Janez Krmelj, dva meseca nudili zdravstveno oskrbo. Misijon Ampitafa, ki stoji praktično sredi ničesar, je ogromen zdravstveni center z bolnišnico, porodnišnico, zobozdravstvenim in klasičnim dispanzerjem, ki pokriva območje 100 x 100 kilometrov, kamor gravitira 80 tisoč ljudi. Z nami bosta delila svojo izjemno izkušnjo in tudi pogled na to, zakaj sta dobrodelnost in razvijanje sočutja do drugih pomembna.

Opolnomočenje učiteljev
Veronika Gosak in Alen Kofol

Živimo eno najpomembnejših in najplemenitejših profesij – BITI UČITELJ. V sodobnem času se v šolstvu srečujemo s številnimi izzivi, vprašanji, dilemami, lastno perfekcijo, pritiski okolja, zahtevami staršev, neučinkovitostjo sistema… Vsi vemo, da so učitelji, ki so opolnomočeni in suvereni, bolj samozavestni, imajo večji nadzor nad svojim poučevanjem in so bolj motivirani za svoje delo. Le kot takšni lahko sprejemajo lastne pedagoške odločitve, kar prinaša večje zadovoljstvo in zagnanost pri svojem delu. Opolnomočenost učiteljev ni torej zgolj osebni napredek, temveč je ključna za uspeh celotnega tima,  šole in družbe kot take.

Veronika Gosak, profesorica defektologije za motnje vedenja in osebnosti, zakonska in družinska psihoterapevtka in Alen Kofol, specialni pedagog, bivši inšpektor RS za šolstvo, zdajšnji ravnatelj OŠ Srečka Kosovela sta ustanovitelja zasebnega zavoda ISC ŠOLSKA SVETOVALNICA sta se pred leti povezala v skupnem strokovnem sodelovanju, kjer sta v pomoč in podporo tako staršem, kot učiteljem in ravnateljem širom po Sloveniji. Menita, da je dober stik z vsemi deležniki v VIZ procesu nujen in se odraža s spoštljivim, sodelovalnim, odprtim, spodbudnim odnosom do učencev, staršev, sodelavcev… Temelji na vzajemnem zaupanju in aktivni soudeležbi vseh nas, kajti spodbudno in varno učno okolje, jasne in osmišljene odločitve ter konstruktivni odzivi na odzive in dogodke na šolskih hodnikih zmanjšajo možnosti pojavov nezaželenega vedenja in povečajo možnosti vseh sodelujočih v učnem procesu. Več o njunem delu na: https://solska-svetovalnica.si/

Modre šole za morje
Dr. Irena Fonda

Dr. Irena Fonda, direktorica neprofitnega Zavoda YouSea, bo predstavila pobudo »Modre šole«, ki šole spodbuja k vključitvi tem o trajnostnem ravnanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti morij v šolske programe. Šole v tej pobudi z različnimi aktivnostmi, delavnicami, predavanji, razstavami in ekskurzijami spodbujajo učence k okoljskemu zavedanju in odgovornemu raziskovanju morskih ekosistemov. Poudarek je na spoznavanju morskih organizmov, razumevanju pomena čistega morja in trajnostni rabi morskih virov. Program aktivno spodbuja šole, da postanejo nosilke trajnostnih praks za varovanje morskega okolja.

Dvodnevni tabor z gradnjo snežnih gradov
Vesna Burjak, OŠ Črna na Koroškem

Za Črno na Koroškem ima kralj Matjaž prav poseben pomen. Legendo o njem poznajo že naši najmlajši. Velikokrat ga obiščemo v njegovi votlini na Peci, rišemo gradove, pišemo pesmi in ga obujamo v naših spominih. Ker želimo ohraniti ta del naše kulturne dediščine in jo predstaviti tudi drugim, smo se odločili za projekt, ki bi kralja Matjaža in naš kraj približal čim večjemu številu ljudi.

Komplement (povezovanje več projektov v projektni teden)
Matjaž Vrešak, Osnovna šola Pišece

Na primeru dobre prakse bomo predstaviti povezovanje, prepletanje in nadgradnjo dveh ali celo več projektov v projektni teden, komplement. Sprehodili se bomo skozi preteklost, kjer tiči naša bogata kulturna dediščina, saj le tako lahko razumemo sedanjost. Spanje na lovorikah žal ne prinaša napredka, zato vam bomo predstavili naš razvoj in z njim povezan napredek.

Prostovoljsko delo osnovnošolk s posebnimi potrebami v vrtcu
Urška Pliberšek, Osnovna šola dr. Antona Trstenjaka Negova

Prostovoljsko  delo mladim prostovoljcem nudi izkušnjo aktivnega državljanstva in ponuja priložnosti za krepitev in pridobivanje izkušenj. Raziskave odnosa oseb s posebnimi potrebami do prostovoljstva se praviloma ukvarjajo z učinki prostovoljskega dela na življenje oseb s posebnimi potrebami  (Žgur, 2023). Raziskav, ki bi proučevale učinke prostovoljstva oseb s posebnimi potrebami, je razmeroma malo. Podatki pa kažejo, da ima opravljanje prostovoljskega dela pozitivni učinek na socialno in politično participacijo oseb s posebnimi potrebami  (Yanay-Ventura, 2018). Poleg teoretičnih izhodišč bom predstavila tudi praktični primer prostovoljskega udejstvovanja učenk s posebnimi potrebami. Sodelovanje med šolo in vrtcem se je izkazalo za koristno tako za učenke, ki so izvajale aktivnosti v vrtcu, kot tudi za najmlajše, ki so bili deležni njihovega dela in časa.

Unescov svetovni simpozij za mlade o svetovni dediščini, Grčija 2024
Tatjana Perša Habuš

V času od 16. do 21. aprila 2024 je v Grčiji potekal 5. mednarodni mladinski simpozij svetovne kulturne dediščine. Uvodni program je potekal v Atenah, nadaljevanje pa na Mednarodni olimpijski akademiji v Olimpiji. Na simpoziju je sodelovalo 24 delegacij iz 14 držav. Slovenijo je zastopala devetošolka Žana iz OŠ Kapela in predstavila slovenske pustne običaje v različnih pokrajinah. Spremljala jo je mentorica, Tatjana Perša Habuš.

Delavnice

15-minutno mesto
Asis. Žan Rode (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani)

V sodobnem svetu se mesta soočajo z vedno večjimi izzivi, kot so prometni zastoji, onesnaževanje okolja in pomanjkanje zelenih površin. Vse več ljudi se zaveda, da tako ne moremo nadaljevati in da potrebujemo nove načrte za trajnostno in bolj človeško orientirano urbano okolje. Eden od takšnih načrtov je koncept ±15 – minutnega mesta, ki ga je predlagal francosko-kolumbijski urbanist Carlos Moreno. Ta koncept predvideva, da bi lahko prebivalci mesta dostopali do vseh osnovnih potrebščin, kot so delo, šola, trgovina, zdravstvena oskrba, prosti čas in narava, v 15 minutah hoje ali kolesarjenja od svojega doma. To bi posledično vodilo v zmanjšanje motornega prometa, manj onesnaževanja okolja, bolj zdravo življenje prebivalcev in bolj živahne ter prijetne soseske.

Koncept ±15 – minutnega mesta ponuja celostni pristop k urejanju mest, ki vključuje številne vidike, kot so promet, energetika, ekologija, gospodarstvo in družba, kar so tematska področja, ki jih lahko izvrstno vključimo v učni program. Na delavnici bomo na kratko spoznali zgodovino urejanja mest ter s t.i. rožami bližine ter ta koncept prenesli še v šolski prostor.

Šolski timi in UNESCO ASPnet projekti, ki združujejo, povezujejo in navdihujejo
Urška Breznik (OŠ Selnica ob Dravi)

Udeleženci delavnice bodo izmenjali mnenja o organizaciji dela znotraj šol in vrtcev, spoznali možnosti timskega delovanja in njegove prednosti, oblikovali fiktivni UNESCO projekt, razmišljali o možnostih vrednotenja dela učiteljev in vzgojiteljev oz. mentorjev, se družili in navezovali stike.

Mreža UNESCO pridruženih šol Slovenije danes in izzivi za jutri
moderatorke Nina Hvala Klančič, Janja Šterbal Vindiš, Ksenija Leskovšek Korber

V okviru delavnice bodo udeleženci izmenjali mnenja o poznavanju in trenutnem delovanju mreže ter ustvarjali in podajali konkretne ideje ter rešitve za delovanje mreže v prihodnje.

Skupinsko tvorjenje zgodb v naravi – povezovanje UNESCO vsebin z gozdno pedagogiko
Damjana Očko (Podružnična šola Sv. Duh na Ostrem vrhu)

Na primeru dobre prakse bomo razvijali veščine sodelovanja med člani skupine v naravnem okolju. V ospredju bodo spretnosti dela v skupini: sprejemanje in tehtanje predlogov, posvetovanje, strpnost do drugačnega mnenja, vključenost, prilagajanje, poslušanje … Predstavljen bo pristop pouka na prostem, ki izboljšuje motivacijo in pozitivno vpliva na psihično in fizično počutje.

Vroči stol - Kje vas čevelj žuli?
Mojca Ruter, mag. Barbara Urbanija, Anže Nunar

Udeleženci bodo imeli priložnost postaviti vprašanja vodstvu nacionalne mreže ter s tem pomisleke, težave in izzive, s katerimi se pri svojem delu v okviru mreže srečujejo. Delavnica je namenjena konstruktivni izmenjavi mnenj in idej ter iskanju konkretnih racionalnih predlogov in rešitev.

Filozofija za otroke
Dr. Smiljana Gartner (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru – oddelek za filozofijo) in Maja Vačun (Osnovna šola Selnica ob Dravi)

V delavnici bomo izvedli uro pouka filozofije za otroke (FzO), skozi katero bodo udeleženci spoznavali način in pomen štirih osrednjih elementov FzO: sodelovalno, skrbnostno, ustvarjalno in kritično mišljenje. Izpostavili bomo nujnost čudenja, spraševanja in na sploh filozofskega razmišljanja otrok, da bi ti (p)ostali avtonomni in kritično razmišljujoči posamezniki, ter poudarili vlogo učiteljev pri razvijanju in omogočanju vsega tega.

Učimo se drug od drugega – Dobre prakse prostovoljstva v šolskem okolju
Veronika Žižek

Veronika Žižek je vzgojiteljica, montessori pedagoginja in prostovoljka, ki je za svoje vsestransko prostovoljno udejstovovanje je prejela državno priznanje na področju prostovoljstva. Verjame, da prostovoljstvo mladim prinaša učno izkušnjo, razvoj družbenih veščin in spretnosti ter osebno rast. Ta delavnica je zasnovana za učitelje in profesorje, ki želijo raziskati načine za vključevanje prostovoljstva v šolski prostor in si izmenjati primere dobrih praks. Udeleženci bodo spoznali različne oblike prostovoljstva, ki se že izvajajo v osnovnih in srednjih šolah ter kako mlade vključiti v prostovoljstvo v njihovem lokalnem okolju. Delavnica bo vključevala refleksijo osebnih izkušenj, analizo primerov dobrih praks in skupinsko ustvarjanje projektnih idej, ki jih lahko vpeljejo v svoje šolsko okolje. Učitelji in profesorji bodo na koncu delavnice opremljeni z novimi pristopi, metodami dela in strategijami za spodbujanje prostovoljstva med učenci, s poudarkom na učenju drug od drugega in skupnem ustvarjanju pozitivne šolske kulture.