Krepimo sodelovanje za varno in mirno prihodnost v dobi delitev
24. oktober 2025
Pod geslom »Krepimo sodelovanje za varno in mirno prihodnost v dobi delitev« je 17. in 18. oktobra 2025 na Osnovni šoli Leona Štuklja Maribor potekalo letno strokovno srečanje Mreže UNESCO pridruženih šol Slovenije. Dogodek je združil predstavnike šol, mentorje, učitelje in dijake, ki skupaj ustvarjajo projekte, namenjene spodbujanju miru, medkulturnega razumevanja, trajnostnega razvoja in človekovih pravic.
Slovesni uvod je zazvenel ob UNESCO himni, ki jo je zapel otroški pevski zbor OŠ Franceta Prešerna Maribor pod vodstvom Mojce Holler. Udeležence so nagovorili ravnatelj mag. Mirko Škundrić, predsednica nacionalne komisije za UNESCO prof. dr. Maja Zalaznik ter nacionalna koordinatorica mreže mag. Ksenija Fänrich Vuga.
Moč sodelovanja in znanja
Vodja središča za osrednjo Štajersko Urška Breznik je predstavila bogato delovanje mreže ASPnet, ki v Mariboru in okolici povezuje kar sedemnajst šol in vrtcev. Skupne projekte šol je povzela z mislijo, da »ko sodelujemo, ustvarjamo svet, v katerem meje postajajo mostovi«.
Umetnost in moja lokalna kulturna dediščina
Pilotni projekt »Veter miru«
V skladu s poslanstvom mreže ASPnet – utrjevati mir v glavah mladih – se je v letu 2025 začel izjemen mednarodni projekt z naslovom Veter miru. Gre za pilotni projekt, ki ga je zasnovala in ga vodi mag. Barbara Urbanija z Urada za ASPnet UNESCO v sodelovanju s sodelavci. V predstavitvi je povedala, da projekt prinaša svež veter miru, sodelovanja in medsebojnega razumevanja med otroki po svetu. Njegovo sporočilo je preprosto, a izjemno močno: otroci želijo govoriti o svojem življenju in svoji prihodnosti – brez političnih vsebin, z glasom srca. V okviru projekta šole med državami in celinami izmenjujejo potujoče zvezke, v katere otroci zapisujejo in rišejo svoja sporočila miru. Projekt spodbuja globalno solidarnost, medkulturno povezovanje in zavedanje, da lahko majhni glasovi skupaj ustvarijo močan odmev miru, ki ga slišijo vsi, tako kot smo slišali neposredna sporočila preko zoom-a iz Iraka in Ukrajine.
mag. Barbara Urbanija: Veter miru
Glasovi stroke in izkušenj
Na srečanju so s svojimi predavanji in izkušnjami nastopili številni strokovnjaki.
Valentina Novak, profesorica slovenščine in svetovalka za narodnostno šolstvo v Porabju, je v prispevku »Kjer je meja, raste most« predstavila pomen dvojezičnega šolstva in ohranjanja slovenskega jezika med mladimi Porabci. Poudarila je, da dvojezičnost ni le jezikovni izziv, temveč most med kulturama, ki povezuje in bogati skupnost.
Valentina Novak: Kjer je meja, raste most
Vanja Vardjan, dolgoletni novinar in vojni poročevalec, je s pretresljivimi pričevanji z vojnih območij opozoril na trpljenje otrok – najranljivejših žrtev oboroženih konfliktov. V svojem nagovoru je poudaril odgovornost družbe in izobraževalnih ustanov pri vzgoji za mir ter pri ohranjanju spomina na preteklost, ki naj bo vodilo k sožitju in razumevanju.
Ivona Kruljac, dr. med. specialistka otroške in mladostniške psihiatrije iz UKC Ljubljana, je v svojem predavanju »Zasvojenosti pri mladostnikih« predstavila značilnosti in razlike med zasvojenostjo mladih in odraslih. Pojasnila je, da gre pri mladih pogosto za iskanje identitete in način spopadanja s stisko. Predstavila je potek obravnave ter izpostavila ključno vlogo šol in učiteljev pri prepoznavanju zgodnjih znakov težav.
Tanja Pristovnik, univ. dip. psih. specialistka klinične psihologije, je nadaljevala z občutljivo temo samopoškodovalnega in samomorilnega vedenja mladih. Poudarila je pomen pozornega opazovanja učencev, saj lahko učitelji pogosto prvi opazijo stisko. Predlagala je konkretne korake za ustrezno odzivanje in opozorila, da je pravočasna strokovna pomoč ključna za preprečevanje hujših posledic.
Mag. Barbara Bernard Vukadin je v prispevku »Znanje o okolju, podnebju ter trajnostnosti za odporno in konkurenčno Evropo« spregovorila o okoljskih izzivih, s katerimi se sooča Evropa.
Čeprav je EU zmanjšala izpuste toplogrednih plinov in izboljšala kakovost zraka, stanje še zdaleč ni zadovoljivo. Kot je poudarila, varstvo narave ni strošek, temveč naložba v prihodnost – v konkurenčnost, odpornost in zdravje ljudi. Ključ do uspeha vidi v inovacijah, izobraževanju in sistemskem pristopu.
Mag. Barbara Bernard Vukadin: Izsledki petletnega poročila Evropsko okolje 2025
Prof. dr. Gregor Torkar je predstavil pilotno preizkušanje treh orodij, namenjenih spremljanju napredka in kakovosti implementacije izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR 2030).
Orodja vključujejo celostni pristop celotne šolske skupnosti, podporo učiteljem pri razvoju kompetenc ter ocenjevanje znanja in veščin, ki učence spodbujajo k aktivni udeležbi v trajnostni prihodnosti.
Prof. dr. Gregor Torkar: Preoblikvanje prihodnosti - PowerPoint predstavitev
Pogled v prihodnost
Udeleženci so se ozrli tudi na preteklo delo mreže in načrtovali prihodnje projekte. Slovenija je s svojimi šolami vključena v mednarodne pobude, kot je UNESCO raziskovalni projekt “Preoblikovanje prihodnosti«, v katerem sodeluje deset držav po svetu. Ponosna novost je tudi ustanovitev UNESCO katedre o izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj na Univerzi v Ljubljani, kar predstavlja pomemben korak k širjenju znanja in izmenjavi dobrih praks.
Sobotne delavnice in plenarno srečanje
Srečanje so obogatile zanimive delavnice, ki so združevale umetnost, tehnologijo in trajnostni razvoj. Predstavili so se Jakob Vrhovec s Škofjeloškim pasijonom, ki je dal vpogled v bogato kulturno dediščino in pomen ohranjanja umetnosti kot dela identitete. Saša Grašič in Adriana Anžel z Univerza v Mariboru sta na delavnici Roboti za znanje RIN v vrtcih predstavila inovativne pristope k razvoju digitalnih in raziskovalnih kompetenc pri najmlajših. Marjana Turnšek z Gimnazija Celje – Center je predstavila projekt Preoblikovanje prihodnosti z vidika celostnega institucionalnega pristopa. Metka Beber in Eva Habuš iz OŠ in vrtca Sveta Trojica ter Damjana Očko, Janja Polajner in Maja Vačun iz OŠ Selnica ob Dravi so predstavile projekt Preoblikovanje prihodnosti z vidika pedagoških pristopov in trajnostnih kompetenc. V kratkih, a dinamičnih predstavitvah so udeleženci izmenjali dobre prakse, ki spodbujajo šole k celostnemu razumevanju trajnostnega razvoja.
Plenarno srečanje
Dogodek se je zaključil s plenarnim delom in predstavitvijo delavnic, ki so potrdile, da šole s sodelovanjem in ustvarjalnostjo soustvarjajo prihodnost, utemeljeno na znanju, spoštovanju in trajnosti in tako soustvarjajo prihodnost, v kateri imata mir in sodelovanje osrednje mesto.
Ksenija Fänrich Vuga
