15. september - Mednarodni dan demokracije
Mednarodni dan demokracije vsako leto praznujemo 15. septembra. Omenjeni dan je za dan demokracije novembra 2007 z resolucijo razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Mednarodni dan demokracije so Združeni narodi začeli obeleževati leta 2008. Na ta dan so leta 1997 v Medparlamentarni uniji (IPU), svetovnem združenju parlamentov, sprejeli univerzalno deklaracijo o demokraciji, kamor so zapisali demokratične vrednote in temeljne elemente demokratičnega vladanja.
Mednarodni dan demokracije nas opominja na pomen demokratičnih vrednot in temeljnih elementov demokratičnega vladanja. Je tudi priložnost za pregled stanja demokracije v svetu.
Vrednote, kot so svoboda, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavina prava, so tisti bistveni elementi demokracije, ki jih kot človeštvo ne bi smeli nikoli postaviti pod vprašaj. Te vrednote so sestavni del vseh pomembnejših mednarodnih aktov, na čelu s Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki so jih v svojo notranjo pravno ureditev prenesle demokratične države mednarodne skupnosti.
Kaj sploh je demokracija? Beseda izvira iz dveh grških besed, in sicer demos in kratein. Torej ljudstvo in vlada ali vlada ljudstva. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika zasledimo naslednji dve razlagi te besede. Demokracija je politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov in načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva.
Sodobne demokracije so v glavnem predstavniške demokracije. Gre za obliko posredne demokracije, pri kateri oblast izvajajo izvoljeni predstavniki. Ti v imenu ljudstva sprejemajo odločitve. Z izvolitvijo je predstavnikom podeljen mandat. Mandat je mogoče razumeti kot pooblastilo ljudstva, ki izvoljenega predstavnika pooblašča, da zastopa interese svojih volivcev. Parlament je v predstavniški demokraciji poglavitna institucija, saj gre za kraj, kjer se odloča.
Predstavniška demokracija v sebi nosi temeljni problem: ob volitvah predstavnikov volivci formalno sicer izvolijo tiste kandidate, za katere menijo, da bodo zastopali njihove interese. Dejstvo pa je, da niti kandidati niti volivci v danem trenutku ne poznajo vseh odločitev, ki jih bo oblast morala sprejeti v svojem mandatu.
Predstavniško demokracijo poznamo tudi pri nas. Državni zbor sestavlja 90 poslancev in se voli za štiri leta.
Po besedah bivšega predsednika Evropskega parlamenta, Martina Schulza demokracija uspeva takrat, ko ljudje v njej sodelujejo, ogrožajo pa jo apatija, strah, nestrpnost in gospodarske težave. Demokracija namreč ni nekaj samoumevnega, vendar proces za katerega si moramo vsi skupaj nenehno prizadevati.
Uporabljeni spletni viri: